Atlanta iz kvadrov
Odprti zemljevid sveta rišejo prostovoljci. Okoli letališč skrbno obrišejo, kje stoji katera stavba, višino pa le redko kdo vpiše. V Atlanti, najbolj prometnem letališču na svetu, jo je imel le kontrolni stolp, vsi pomoli terminala pa so bili kvadri enake višine.
Plačljivi podatki bi to hitro rešili, a bi nas naredili odvisne od tuje storitve. Zato smo se odločili za pravilo: kar znamo zgraditi sami, zgradimo sami. Tlorise vzamemo z odprtega zemljevida. Višine in oblike streh dobimo iz zračnega laserskega skeniranja, lidarja: letalo preleti pokrajino in jo z laserjem izmeri točko za točko, tako da se vidi, kako visoko je vsaka streha in kje se lomi. Veliko držav takšne posnetke objavlja prosto, med njimi Združene države, Nizozemska, Švica, Francija, Anglija in Španija, in kjer jih imamo, jih uporabljamo. Barve streh preberemo s prosto dostopnih satelitskih posnetkov.
Na koncu pridejo na vrsto fotografije pravih stavb in te odločijo o preostalem: o obliki, ki je sken ne pokaže, o barvi fasade, o tem, kod tečejo okna in kaj stoji pod streho. Večnadstropni terminal dobi svoje stopnice, hangar zaobljeno streho le, če jo res ima. Kar zemljevid že pravilno ve, ostane, kot je; dopolnimo, kar manjka, in prepišemo le tam, kjer se zemljevid moti za več kot nekaj metrov. Kjer pa številke ni od kod vzeti, je to naša ocena in tako jo tudi vodimo.
Ena drobnost, ki jo vidite za sekundo: dokler se stavbe letališča ne naložijo, na njihovem mestu stojijo navadne kocke. Niso bleščeče bele, ampak umirjeno sive. Izmerili smo, kako svetlo je dokončano letališče od zgoraj, in kockam dali enako svetlost, da prizor ne zablešči, ko prispejo prave stavbe.
Vsak stolp je drugačen
Kontrolni stolp je najvišja stavba na letališču in nobena dva nista enaka. Atlantski meri 121 metrov in je bil ob odprtju leta 2006 najvišji v Severni Ameriki. Stolp v Los Angelesu iz leta 1996 ima pod kabino temen blok na belih oporah, stilizirano palmo. Denverski ima skoraj sto metrov, temno kabino in na vrhu bel radom.
Na odprtem zemljevidu je stolp navadno le obris, zato je v 3D iz njega zrasel navaden steber. Do 4. oktobra je svoj model dobilo 199 stolpov na 186 letališčih, zgrajenih po fotografijah in objavljenih merah: trup, nadstropja pod kabino, zastekljena kabina in radom. Steklo je polno in temno, tako kot na naših letalih. Ponoči kabina vso noč sveti s toplo svetlobo, na vrhu pa gori rdeča luč za označevanje ovir, kot na visokih stavbah okoli pravih letališč.
Theme Building je dobil loke
Nekaterih stavb iz tlorisa ni mogoče razbrati. Theme Building v Los Angelesu sestavljata dva prekrižana parabolična loka nad letečim krožnikom, visoka 41 metrov, z zemljevida pa je prišel kot navaden valj. TWA Flight Center na JFK, delo Eera Saarinena, tvorijo štiri betonske lupine, ki se kot krila dvigajo do 23 metrov, zemljevid pa ga je imel kot ploščo v obliki ptiča. Danes imata obe stavbi svojo pravo obliko, modelirano po fotografijah in objavljenih merah.
Terminal v Denveru je dobil šotorsko streho s 34 vrhovi v dveh vrstah po sedemnajst, Terminal 5 na Heathrowu svoj edini obok, dolg 396 metrov in visok 40 metrov. Tik ob Theme Buildingu je Tom Bradley International Terminal dobil streho iz ukrivljenih valov, od katerih se vsak dviga vzdolž dvorane in se konča s steklenim stopnikom do naslednjega. Do konca septembra je svoj model imelo 49 znamenitih stavb na 34 letališčih, njihove stene in strehe pa prevzamejo barve okoliških stavb, da znamenitost sredi letališča ne kriči.
Šotori v Džidi
Hajj Terminal na letališču v Džidi je polje 210 šotorov iz peščeno obarvanega platna na visokih pilonih, v dveh polovicah, v uporabi od leta 1981. Pod njimi je senčen trg, kjer romarji na poti v Meko čakajo na avtobuse. Odprti zemljevid ima le obrise obeh polovic, zato je v našem 3D dolgo viselo belo jadro nad praznimi tlemi, potniški mostovi pa so se končali sredi zraka.
Kaj pod platnom res stoji, smo poiskali v objavljenem opisu projekta in na fotografijah. Večina površine je res odprt trg s trgovinami in klopmi. Zaprte klimatizirane stavbe stojijo le pod zunanjo vrsto šotorov, ob ploščadi, in potniški mostovi se na odprtem zemljevidu končajo prav na tem robu. Fotografija s strani letal kaže sklenjeno dvonadstropno stavbo s pasovi oken, fotografija s trga pa pritličje, umaknjeno za stebre, previsno nadstropje ter belo fasado z zelenimi ploščami. Tako jo zdaj rišemo, platno pa ima bež barvo s fotografij, ne belo.
Zahodna polovica stavbe ni dobila. Ploščad ima šele od leta 2009, na fotografijah pa je njen rob ob stojiščih odprt, z ograjo in pogledom čez ves trg. Česar nam ne povedo ne fotografije ne opis, si ne izmišljujemo. Globina in višina stavbe sta naša ocena, izmerjena glede na okoliške stolpe, in kot oceno ju tudi vodimo. Nizki paviljoni na trgu so na fotografijah, nikjer pa ne piše, kje točno stojijo, zato jih zaenkrat izpuščamo.
Isto mesto, isti kot
Kvader prave višine je dober začetek, a terminala po njem nihče ne prepozna. Želimo več: da bi vsak, ki je kdaj hodil po letališču, v našem 3D rekel, da je tu že bil. Danes ima na map.flights lasten model 170 stavb na 139 letališčih po vsem svetu in vsaka nastane na enak način. Poiščemo proste fotografije stavbe, pogosto iz različnih let in z različnih strani, nato pa naš model fotografiramo natanko s mesta, kjer je stal fotograf: z iste točke, z iste višine in z enako goriščnico. Za terminal v Tunisu imamo devet takih fotografij iz let od 2015 do 2025, za alžirskega osem.
Fotografijo in naš posnetek nato postavimo drugo ob drugo in merimo. Najprej razmerja: na fotografiji iz Pise se napis na strehi konča manj kot odstotek širine kadra od mesta, kjer se konča pri nas. Barve jemljemo neposredno s fotografij, ne iz predstave, kako bi stavba nemara lahko bila videti. Kar se ne ujema, popravimo in znova fotografiramo z istih mest, dokler se ne začne ujemati. Terminal v Alžiru ima za seboj deset različic.
Včasih odloči podrobnost. Nad halo letališča v Tunisu stoji napis v latinici, ob njem pa v arabščini مطار تونس قرطاج, letališče Tunis-Kartagina. Arabska pisava številne črke loči samo po pikah: ista poteza je z dvema pikama zgoraj t, z eno spodaj b in z eno zgoraj n. Če bi pika manjkala ali se zlila s potezo, tam ne bi več pisalo Tunis. Pri nas ima napis vseh šest pik, vsako na svojem mestu in z razmikom od poteze, da se vidijo tudi od daleč.
,_2020.jpg){kind=link}
V Pisi terminal prerašča bršljan. Vleče se v koritu nad arkado čez vse pročelje, pročelje pa se med potjo večkrat prelomi. Naš prvi bršljan je bil ravna zelena plošča in se je na vsakem prelomu končal z ostrim navpičnim rezom; pravi se preliva čez vogale. Danes je to en sklenjen pas s previsi in šopi. Ob njem stoji bel stolp z uro, skoraj vedno v senci, a je na fotografijah vseeno bel. Pri nas je v senci posivel, za četrtino temnejši kot na fotografijah; danes je enako svetel. Belo mora ostati belo tudi v senci.
V Alžiru ob odhodni hali teče steklena ograja, pod njo pa leži zeleno dvorišče. Steklo, ki ga ni videti, ni videti kot ograja, steklo, skozi katero se ne vidi, pa je videti kot zid. Dolgo smo imeli eno ali drugo. Danes imajo plošče rob in oprijemalo, vidi se, da so tam, in skozi njih kljub temu proseva trava.
V Eugenu v Oregonu nosi nadstropje pomola B vrsta kremastih stebrov. Na fotografijah stojijo malo pred zastekljenim pritličjem in prav s tem dajejo fasadi globino; v ravnini stekla bi se z njim zlili v ravno steno. Stebri in slopi sodijo pred steklo, ne vanj. Njihovo barvo smo izmerili neposredno na fotografiji: prej so bili za dve petini temnejši, danes se od fotografije razlikujejo za dva odstotka.
Nekateri popravki pomagajo vsem letališčem hkrati. Pri pregledu nočnih posnetkov Eugena in Alžira smo iskali, od kod osamljene tople luči pri tleh. Izkazalo se je, da so to luči stebrov z reflektorji, pod katerimi ni stal noben steber, in na 244 letališčih jih je svetilo 5.221. Danes luč sveti samo tam, kjer ima na čem viseti.
Tunis-Kartagina · hala s strani letal
Alžir · ograja ob odhodni hali
Pisa · terminal z vzhoda
Eugene · pomol B
Terminal v Denveru ima šotorsko streho s 34 vrhovi. V našem 3D jih ima vseh 34.