Gozd za parkiriščem
Letališče v Frankfurtu leži sredi gozda. Zemljevid to ve, a do 30. septembra iz njega v 3D ni zraslo niti eno drevo, stavbe in parkirišča pa so stali na goli zeleni ravnini.
Zdaj drevesa rastejo povsod, kjer ima odprti zemljevid zelenje, ob vsakem 3D-letališču, tista, ki so najbliže kameri, pa na soncu mečejo senco. Drevo, ki ga zemljevid beleži posamič, stoji natanko tam, kjer raste. Gozd sadimo kot ilustracijo: posamezno drevo ne stoji tam, kjer pravo, gozd pa je tam, kjer gozd res je.
Na pravem letališču blizu steze ne sme rasti nič visokega, ker mora okolica steze ostati brez ovir. Zato se gozd drži stran od stez, voznih stez in betona, kjer stojijo letala, in ne raste niti na cestah, v vodi ali v stavbah. Vrste dreves sledijo zemljepisni širini: v tropih palme in zimzeleni listavci, v subtropih palme in bori, v zmernem pasu mešani gozd, daleč na severu pa tajga.
V Pragi jesen, v Sydneyju pomlad
Drevesa poznajo datum. Zunaj tropov se listavci za približno mesec dni obarvajo v jesenske barve, nato odvržejo listje, čez zimo stojijo goli, spomladi pa znova ozelenijo. Dlje kot je od ekvatorja, daljša je gola zima. Iglavci in palme so zeleni vse leto.
Letni čas sledi datumu prizora, ne datumu na vašem računalniku: predvajajte si večer od prejšnjega tedna in drevesa bodo takšna, kot so bila tisti večer. Sledi pa tudi polobli. Medtem ko se v Pragi listje obarva, v Sydney prihaja pomlad, zamaknjena za pol leta, prav tako kot pravi letni časi. Ponoči krošnje posivijo v modrino, tako kot trava okoli njih.
Parkirišča, ki sledijo uri
Avtomobili sledijo krajevni uri in dnevu v tednu. Ponoči jih ob terminalu v Pragi stoji približno pol manj kot opoldne, nedelja pa je videti drugače kot torek. Isti prizor ima vedno iste avtomobile: ko čas teče, prihajajo in odhajajo drug za drugim in nič se ne premeša. Največ je belih, nato črnih, sivih in srebrnih, poleg tega nekaj modrih in rdečih, kot na pravem parkirišču.
Avtomobili stojijo v vrstah ob voznih pasovih, tako kot ljudje parkirajo, pasovi pa ostanejo prosti. Noben avtomobil nikoli ne stoji na cesti, na deblu drevesa, v stavbi ali čez rob parkirišča, pod mostom pa sme parkirati, kot to počnejo ljudje. Nad Atlanto je v dosegu kamere več kot 20.000 parkirnih mest. Avtomobili so ilustracija in se ne štejejo med vozila na letališču. Zemeljska vozila, ki sama oddajajo svoj položaj, na primer gasilska vozila ali vozila follow-me, v 3D vozijo tam, kjer res so.
Drevesa in avtomobili se pokažejo, ko letališče približate, do 1,6 kilometra od kamere, na šibkejši napravi malo bliže, da telefonu ne zmanjka sape.
Cela ekonomija vozičkov
Od 1. oktobra imajo 3D-letališča tudi to, zaradi česar je stojišče videti kot stojišče. Takoj ko se letalo ustavi, k njemu pripelje ponazoritvena oprema zemeljske oskrbe: vlečno vozilo, stopnice, cisterna za gorivo, catering, vozički s prtljago, tekoči trak za nakladanje in čistilci. Širokotrupno letalo dobi dvoje stopnic. Približno uro je okoli njega živahno, nato vse spet odpelje.
Na oddaljenem stojišču čakata dva avtobusa. Vsak se polni približno četrt ure, nato odpelje proti terminalu. Ponoči na vozilih svetijo oranžne opozorilne luči, tudi na vlečnem vozilu.
Letala na tleh rišemo večja, kot so, da se jih od zgoraj vidi. Kadar se oprema ob njih ne bi mogla razporediti, se letalo nekoliko zmanjša, nikoli pa pod svojo pravo velikost. Vozila ostanejo na betonu in nikoli ne zapeljejo na travo, skozi stavbo ali skozi potniški most, tovornjak s cateringom, ki pelje pod mostom, pa je viden ves čas.
Drevesa poznajo datum. Medtem ko v Pragi odpada listje, za drevesa okoli letališča v Sydneyju prihaja pomlad.